Skozi testiranja so se prvič v zgodovini
matične celice iz popkovnične krvi pretvorile v druge vrste celic, kar bi lahko sčasoma privedlo do novih možnosti zdravljenja poškodb hrbtenjače in multiple skleroze ter drugih bolezni živčnega sistema.
Matične celice iz popkovnične krvi ne predstavljajo etične dileme, saj celice prihajajo iz vira, ki bi bil sicer zavržen. Druga velika prednost je, da za matične celice pridobljene iz popkovnične krvi, na splošno ni bilo ugotovljeno, da povzročajo imunske reakcije, kar bi poenostavilo njihovo morebitno uporabo v zdravljenju.
Farmacevtsko podjetje Geron, s sedežem v Menlo Parku, Kalifornija, razvijajo zdravljenje hrbtenice, ki temelji na človeških matičnih celicah. Podjetje je potrebovalo 18 mesecev, da so dobili odobritev od FDA za uporabo v humanih poskusih, kar je bila v veliki meri posledica etičnih pomislekov v raziskave človeških embrionalnih matičnih celic. Ta in druge težave so pred kratkim pripeljale družbo do zaustavitve svojih poskusov z embrionalnimi matičnimi celicami, kar poudarja potrebo po drugih alternativah.
Občutljivost matičnih celic
Glavni izziv pri delu z matičnimi celicami predstavlja ugotovitev, ali je možno, s kemičnimi ali drugimi sprožilci pretvoriti obstoječe celice v želeno vrsto celic.
Dr. Hedvika Davis, raziskovalka v laboratoriju Hickman, ki raziskuje matične celice iz popkovnične krvi v.
Poleg kemičnega, je za celice kritično tudi fizično okolje. Da bi bolj približala fizične omejitve celic v telesu, Davisova za gojenje matičnih celic uporablja omejeno, tridimenzionalno okolje.
Rastoče matične celice so na vrhu stekelca mikroskopa, pokrite s steklom nad njimi.
Šele po tej spremembi in z zagotavljanjem neprestanega dovajanja norephinphrina in drugih kemikalij, matične celice popolnoma dozorijo v oligodendrocite.
"Ugotovili smo, da so izvorne celice zelo občutljive na okoljske razmere," je dejala Davisova.
Prihodnost medicine
Rast oligodendrocitov, ki je sicer ključnega pomena, je le prvi korak za morebitna zdravljenja. Obstajata dve glavni možnosti uporabe: prva je, da bi se matične celice vbrizgalo v telo na mestu poškodbe hrbtenjače, druga zanimiva možnost za delo ekipe Hickmanove, pa je povezana z multiplo sklerozo in podobnimi boleznimi. »Multipla skleroza je najboljša za to vrsto raziskav," je dejala Hickmanova, čigar skupina sodeluje z Stephenom Lambertom na medicinski fakulteti UCF, ki je še eden od raziskovalcev, ki se posveča možnostim biomedicine.
Oligodendrociti proizvajajo mielin, zaradi katerega živčne celice proizvajajo električne signale, ki vodijo do gibalnih in drugih funkcij. Izguba mielina vodi do multiple skleroze in drugih s tem povezanih bolezni, kot je diabetična nevropatinja.
Injekcija novih, zdravih oligodendrocitov bi morda izboljšala stanja bolnikov, ki trpijo zaradi teh bolezni.
Raziskovalne ekipe upajo, da razvoj tehnike, potrebne za rast oligodendrocitov v laboratoriju, privede do boljšega razumevanje izgube in obnovo mielina za preizkušanje potencialnih novih načinov zdravljenja.
Skozi testiranja so se prvič v zgodovini matične celice iz popkovnične krvi pretvorile v druge vrste celic, kar bi lahko sčasoma privedlo do novih možnosti zdravljenja poškodb hrbtenjače in multiple skleroze ter drugih bolezni živčnega sistema.
Matične celice iz popkovnične krvi ne predstavljajo etične dileme, saj celice prihajajo iz vira, ki bi bil sicer zavržen. Druga velika prednost je, da za matične celice pridobljene iz popkovnične krvi, na splošno ni bilo ugotovljeno, da povzročajo imunske reakcije, kar bi poenostavilo njihovo morebitno uporabo v zdravljenju.
Farmacevtsko podjetje Geron, s sedežem v Menlo Parku, Kalifornija, razvijajo zdravljenje hrbtenice, ki temelji na človeških matičnih celicah. Podjetje je potrebovalo 18 mesecev, da so dobili odobritev od FDA za uporabo v humanih poskusih, kar je bila v veliki meri posledica etičnih pomislekov v raziskave človeških embrionalnih matičnih celic. Ta in druge težave so pred kratkim pripeljale družbo do zaustavitve svojih poskusov z embrionalnimi matičnimi celicami, kar poudarja potrebo po drugih alternativah.
Občutljivost matičnih celic
Glavni izziv pri delu z matičnimi celicami predstavlja ugotovitev, ali je možno, s kemičnimi ali drugimi sprožilci pretvoriti obstoječe celice v želeno vrsto celic.
Dr. Hedvika Davis, raziskovalka v laboratoriju Hickman, ki raziskuje matične celice iz popkovnične krvi v.
Poleg kemičnega, je za celice kritično tudi fizično okolje. Da bi bolj približala fizične omejitve celic v telesu, Davisova za gojenje matičnih celic uporablja omejeno, tridimenzionalno okolje. Rastoče matične celice so na vrhu stekelca mikroskopa, pokrite s steklom nad njimi.
Šele po tej spremembi in z zagotavljanjem neprestanega dovajanja norephinphrina in drugih kemikalij, matične celice popolnoma dozorijo v oligodendrocite.
"Ugotovili smo, da so izvorne celice zelo občutljive na okoljske razmere," je dejala Davisova.
Prihodnost medicine
Rast oligodendrocitov, ki je sicer ključnega pomena, je le prvi korak za morebitna zdravljenja. Obstajata dve glavni možnosti uporabe: prva je, da bi se matične celice vbrizgalo v telo na mestu poškodbe hrbtenjače, druga zanimiva možnost za delo ekipe Hickmanove, pa je povezana z multiplo sklerozo in podobnimi boleznimi. »Multipla skleroza je najboljša za to vrsto raziskav," je dejala Hickmanova, čigar skupina sodeluje z Stephenom Lambertom na medicinski fakulteti UCF, ki je še eden od raziskovalcev, ki se posveča možnostim biomedicine.
Oligodendrociti proizvajajo mielin, zaradi katerega živčne celice proizvajajo električne signale, ki vodijo do gibalnih in drugih funkcij. Izguba mielina vodi do multiple skleroze in drugih s tem povezanih bolezni, kot je diabetična nevropatinja.
Injekcija novih, zdravih oligodendrocitov bi morda izboljšala stanja bolnikov, ki trpijo zaradi teh bolezni.
Raziskovalne ekipe upajo, da razvoj tehnike, potrebne za rast oligodendrocitov v laboratoriju, privede do boljšega razumevanje izgube in obnovo mielina za preizkušanje potencialnih novih načinov zdravljenja.